Imenuje se tudi Retsina, svoje ime pa je dobilo po drevesni smoli, ki se ji v grščini reče rhetíne. To namizno vino, ki Ima rahel pridih smole bora vrste Aleppo, je značilno grško vino, ponavadi rosé, postrežejo pa vam lahko tudi z belo različico. V nadaljevanju preverite, zakaj je temu tako.
Retsina je vino z najdaljšim neprekinjenim obdobjem pridelave na svetu, saj obstaja že nekaj tisoč let. Izvira iz Atike, rekli so mu tudi vino Aten. Temu primerno ima tudi svojo tradicijo in zgodovino.
V potopljenih ladjah so našli 3 tisoč let stare amfore z Retsino
Stari Grki so za shranjevanje vin uporabljali amfore. Ker so želeli vino zaščititi pred oksidacijo in kvarjenjem, so različne luknje na amforah zapečatili z zmesjo borove smole in mavca. Nekateri menijo, da so smolo uporabili tudi zato, da so zakrili vonj po kozji koži, iz katerih so bile narejene malhe za transport vina.
In ravno po borovi smoli je vino dobilo svoj značilen okus, ki je bil grškim pivcem že par tisočletij nazaj tako zelo všeč. Prija jim tudi danes ;). Nam, ki smo nevajeni takšnega okusa, je prvi požirek skrivnostnega, morda tudi neprijetnega okusa. Na njega se mora človek privaditi počasi.
Danes Retsino pridelujejo tako, da mlademu vinu takoj po vrenju dodajo čisto smolo alepskega bora, s čimer dosežejo poseben vonj in okus vina. Na 100 litrov vina dodajo 1 kilogram smole.
Med Grki je zelo popularna anekdota nastanku retsina,
ki izhaja iz časov, ko so Rimljani osvajali Grčijo. Zgodba pripoveduje, da so Rimljani plenili grška vina, kar je grške prebivalce zelo razjezilo. Zato so uporabili borovo smolo, katere oster, specifičen okus je odvrnil žejne Rimljane, da bi še naprej pili ta grenak ferment.
Ko boste naslednjič v Grčiji, si le privoščite kozarec Retsine.
Današnje, moderne različice tega vina imajo veliko prijetnejši okus od vina, ki so ga Grki pili nekoč davno. S sodobnimi tehnikami proizvodnje lahko namreč uravnavajo okus po smoli oz. terpentinu.
Na zdravje!
