Nekoč so smolo nabirali tako, da so skozi lubje drevesa, vse do nežnih celic v notranjosti, naredili poševne zareze v obliki črke v. Iz zarez je pritekla smola, ki so jo zbirali v posodah, pritrjenih na drevo.
Danes je pri nas tak način nabiranja prepovedan, žal pa se še vedno uporablja v določenih delih sveta.
Nikoli ne poškodujte drevesa le zato, ker bi radi nabrali nekaj smole!
Smrekova smola nastaja v posebnih žlezah v drevesu in se nato izloča v smolne kanale. Najdemo jo na poškodovanih smrekah. Glavna naloga smole je namreč varovanje pred poškodbami ter celjenje ran, ki nastanejo zaradi žuželk, gozdnih živali (jelenčki si brusijo rogove, pa tudi medvedi nosijo svoj del odgovornosti), strel ali neugodnih vremenskih razmer.
Smole ne nabiramo na mestu poškodbe, saj jo tam drevo potrebuje zase!
Pri nabiranju smole na drevesu nikakor ne naredite še dodatne škode! Idelano je, da smolo naberete tam, kjer je spolzela navzdol po drevesu, ali pa jo vzamete kar iz podrtega drevesa. Bodite pozorni tudi na otočke smole, ki so se zbrali ob dnu smreke, saj jo tam lahko naberete, ne da bi naredili še več poškodb.
Nabiranje smole vzame kar nekaj časa, pa tudi najbolj čisto opravilo ni!
Naberete lahko smolo, ki se še ni povsem strdila. Takšna je bolj čista, a na žalost tudi zelo lepljiva. Velikokrat pa je na smeki strnjena smola, ki jo v nekaterih primerih lahko odlomite kar s prsti, največkrat pa morate uporabiti kakšno orodje, npr zašiljeno palico ali nož.
Palica zagotovo naredi manj škode na drevesu kot nož, pa še verjetnost, da se boste pri opravilu poškodovali, je manjša. Smolo nabirajte v posodo za enkratno uporabo, saj bi vam čiščenje s smolo umazane posode pokradlo preveč živčkov ;)
In kako se očistiti, če se “nasmolite”?
Nabiranje smole lahko vaše roke pusti lepo dišeče, a hkrati na njih, če niste previdni, pusti tudi lepljivo zmešnjavo.
Madeže smole natrite npr. z olivnim oljem, počakajte nekaj časa ter si nato roke umijte z milom. Tak način bo očistil tudi orodje.
